Laktozna intoleranca je bolezen, ki jo povzroča encim laktaze, imenovane tudi mlečni sladkor.

Bolezen imenujemo tudi hipolaktazija in spada med najpogostejše motnje presnove pri ljudeh. V Evropi za to boleznijo trpi od 10 do 15 odstotkov ljudi, delež bolnikov pa pri starejših od 50 let naraste na več kot 40 odstotkov.

Laktozna intoleranca spada med bolezni, ki širši javnosti ni dobro poznana. Zato se pogosto ljudje, ki imajo težave pri prebavljanju mleka in mlečnih izdelkov, le-temu pričnejo izogibati. S tem pa lahko ogrozijo svoje zdravje, saj človeško telo za zdravo življenje potrebuje kalcij ter druge vitamine in minerale.

Poznamo več vrst laktozne intolerance, prav tako pa so različni njihovi simptomi. Mnogo ljudi se mogoče niti ne zaveda, da ima motnje v presnavljanju mleka in mlečnih izdelkov, ter jih zato enostavno izključi iz svoje prehrane, kar pa je za naše zdravje zelo nevarno, saj mleko in mlečni izdelki vsebujejo številne vitamine in minerale, kot so A, B1, B2, B6, B12, D, E in drugi, ki preprečujejo druge bolezni, med katerimi je najbolj pogosta osteoporoza.

Večina otrok po rojstvu razvije sposobnost izločanja encima laktaze, ki omogoča, da se lahko laktoza v materinem mleku razgradi na glukozo in galaktozo. Ko otrok raste, potrebuje več energije, ki jo potrebuje za zdravo rast in razvoj. Zato mora dobiti tudi več hranilnih snovi in materino mleko ni več zadosti. Tako se v njegovem jedilniku poleg mleka pojavijo še mnoge druge vrste hrane (sadje, zelenjava, meso, ribe, ogljikovi hidrati ipd.). S tem se v človeškem črevesju zmanjša količina laktoze in posledično tudi delovanje encima laktaze. S tako spremenjenimi prehranjevalnimi navadami se zmožnost encima laktaze za razgradnjo laktoze v glukozo in galaktozo zmanjša, vendar ne pri vseh ljudeh enako. Pri nekaterih ljudeh se delovanje encima laktaze zmanjša do te mere, da človeku povzroča črevesne težave. Zdravniki tovrstne simptome največkrat označijo za bolezen laktozne intolerance.

Nekateri pa se rodijo brez encima ß-galaktozidaza, ki razkraja laktozo, in je tako že od rojstva ne morejo prebavljati. Pri teh ljudeh specifična aktivnost tega encima naraste na maksimum po rojstvu, celotna aktivnost pa narašča še nekaj dni po tem, ko se veča prebavna površina. V poznem otroštvu aktivnost encima ß-galaktozidaza pade in pri 70 odstotkih svetovnega prebivalstva pade na stopnjo, ki povzroča laktozno intoleranco med odraslimi.

Kako lahko vplivamo na prebavo laktoze? Na prebavo laktoze v človeškem telesu vplivajo različni dejavniki. Med najpomembnejšimi je količina zaužite laktoze (npr. kravje mleko je vsebuje 50 g/l, materino pa 75 g/l), pri odraslih pa tudi količina laktoze, ki je ostala v našem prebavnem traktu. Poleg teh dveh dejavnikov pa sta pomembna še čas, potreben za potovanje hrane od zaužitja do izločanja, in zmogljivost črevesne mikroflore, da prebavi laktozo.